Kako Izbrati pravo kremo za vašo kožo?
Splošna krema, uporabna za vse tipe kože in za vse letne čase, ne obstaja. Koža se različno odziva na toplo, hladno, vlažno, suho vreme. Najbolje je razumeti potrebe kože, če imamo dovolj znanja in nasvetov kakšna je naša koža, kako in kdaj jo negovati.
Suha koža
Prvo pravilo pri negovanju suhe kože je, da pri čiščenju vedno uporabljamo zmerno toplo vodo, osnova je tudi uporaba kvalitetnih naravnih gelov za prhanje z naravnimi sestavinami, ki dodatno ne izsušujejo kože.
Zakaj koža postane suha?
Eno najpogostejših razlogov za suho kožo je uporaba prevroče vode, lahko tudi prepogosto tuširanje ter kopanje, slednje naj ne traja več kot 10 minut. Koža »vedno dela« v svojo korist z pretiranim kopanjem to zaščito speremo. Kožo sušijo detergenti, čistila in mila. Pozimi je velika težava vlažnost notranjih prostorov (ter zunanji mraz) zato vlažilci niso napačna izbira. Izogibajmo se penečim kopelim.
Kako negujemo suho kožo?
Milo uporabljamo le tam kjer se potimo. S prepogostim kopanjem in tuširanjem odstranimo zaščitne sloje kože (lipide v zaščitnem sloju kože). Po kratkem tuširanju se v nekaj minutah namažemo s kremo, ki ima velik delež maščob (olj), ne smemo pa mastne kreme uporabljati tam, kjer se potimo. Kremo lahko nanesemo na suhi del kože večkrat dnevno.
Podobno ravnamo z rokami in nogami ter ustnicami. Mogoče pri slednjih velja dodati, da ustnic ne smemo vlažiti z jezikom, saj je učinek ravno nasproten, kot si želimo.
Mastna koža
V primerjavi s suho kožo ima mastna koža debelejšo teksturo, pust in masten (svetleč) videz.
Kako nastane mastna koža?
Mastna koža nastane zaradi povečanega izločanja lojnic, kar je za kožo dobro, saj je primerno navlažena, lahko pa vodi do zamašitve por, aken in ogrcev. K mastni koži lahko veliko prispeva tudi prehrana, zato je pri težavah z mastno kožo potrebno upoštevati tudi to področje.
Kako čistimo mastno kožo?
Potrebno je uporabljati izdelke, ki so primerni za ta tip kože – micelno vodo ali čistilno mleko, ki ga potem izperemo z vodo. Pred spanjem je potrebno kožo vedno očistiti. Sredstvo ne sme odstranjevati lipidov na koži. Z rednim čiščenjem kože na obrazu, odstranimo vso nečistočo, odvečno maščobo in tudi bakterije s kože.
Na očiščeno kožo nanesemo naravno hidratantno kremo. Večkrat na dan se lahko odvečna maščoba z obraza popivna z robčkom.
Zaščita kože poleti
Kožo moramo zaščiti z visokim UVB in UVA faktorjem, enako velja za ustnice.
UVA so vseprisotni tudi v oblačnih dneh, predstavljajo 95 % vseh UV žarkov, ki dosežejo zemeljsko površino. Prodrejo tudi skozi oblake, steklo in povrhnjico, lahko prodrejo globoko v kožo. Ker proizvajajo proste radikale, lahko spremenijo celice in prispevajo k staranju, alergiji na sonce, pigmentacijskim motnjam in razvoju kožnih rakov.
UVB žarki predstavljajo 5 % UV sevanja, ki pride na zemljo. So visokoenergetski, vendar jih zaustavijo že oblaki in steklo, lahko pa kljub temu prodrejo v povrhnjico kože. Povzročajo potemnitev kože (ten), sončne opekline, alergijske reakcije in kožnega raka. Pomembno je, da kožo zaščitite tako pred UVA- kot tudi UVB-žarki.
Koliko koristi in koliko škode naredijo naredijo UVB in UVA žarki?
Med žarki, ki dosežejo zemljo, le UVA, UVB, vidni in infrardeči žarki vplivajo na naše telo. UVB žarki pomagajo proizvajati vitamin D, ki je bistvenega pomena za utrditev kalcija v kosteh, žarki delujejo antidepresivno. Ob preveliki izpostavljenosti v kratkem času povzročijo opekline in sprožijo fotoobčutljive reakcije. V daljšem časovnem obdobju pa UVA in UVB žarki povzročajo staranje kože in nastanek kožnega raka.
Visok zaščitni faktor podaljša užitke sončenja in vam zagotavlja zdravo porjavitev.
Kako izbrati pravi faktor?
Preden govorimo o zaščiti s kremami, je potrebno napisati, da je najboljša zaščita umik v senco in sicer:
Soncu se moramo izogibati v času najmočnejšega sevanja oziroma vedno, kadar je UV-indeks enak ali večji od 3. Najbolje je, da se med 10. in 16. uro se umaknemo v senco.
Zaščitimo se tudi z oblačili, ki so dovolj gosto tkana, uporabljamo tud naglavna pokrivala in očala.
Zaščitne kreme:
Faktor izbirajte glede na barvo vaše kože, las in oči. Svetla koža potrebuje večjo zaščito pred soncem kot temnejša koža. Zato je za vsak tip kože potrebuje drugačno zaščito.
Ločimo naslednje zaščitne faktorje:
- • nizek (6–10),
- • srednji (15–25),
- • visok (30–50) in
- • zelo visok (50+).
Zaščitni faktor, ki ga vaša koža potrebuje, določa čas, ko se koža lahko sama zaščiti. Torej gre za čas, ko ste lahko izpostavljeni sončnim žarkom, ne da bi vas le-ti opekli. To je v povprečju od 5 do 30 minut, odvisno od vašega tipa kože, lokacije in letnega časa.
Kakšen faktor naj uporabimo?
Pri združenju slovenskih dermatologov je bilo leta 2003 sprejeto, da se svetuje zaščitni faktor vsaj 20 in več. Mazati se moramo ves čas dopusta in ne samo prve dni. UVA-žarki povzročajo staranje kože, UVB-žarki pa opekline ter produkcijo vitamina D. UVA-žarki so najprodornejši in prodirajo najgloblje v kožo.
Specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med*, meni,da povprečno velika oseba za enkraten nanos potrebuje 35 ml zaščitnega sredstva. Na morju je bolje uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša, ampak moramo takrat uporabiti bolj hidrofilno podlago, npr. gel.
Pri izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Za mastno kožo svetujem je bolj primerna hidrofilna podlaga, prav tako pri športnih aktivnostih. Pri suhi koži pa uporabimo bolj mastno podlago.
*(specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med., objavljeno Naša lekarna, junij 2008)
