Kakovostni spanec za dober imunski sistem

0
58

Spanje vpliva na našo delovno storilnost, odnose z ljudmi, odločitve in seveda na naše splošno počutje. Če ne spimo dovolj, oslabimo naš imunski sistem, dvigne se raven stresnih hormonov, pride lahko do povišanega krvnega tlaka, hormona, ki vplivata na naš tek, dobesedno ponorita, to pa povzroči nabiranje odvečnih kilogramov.

Dobro je, če človek ohrani pravo oz. zdravo mero pri prehrani ter tudi pri delu in počitku. Dovolj kakovostnega spanca prav tako dokazano upočasnjuje procese staranja.

Pomanjkanje spanja prizadene imunski sistem, tako kot ga prizadene fizični stres

Raziskave kažejo, da je zjutraj v krvi velika koncentracija hormonov, zato je krvni tlak najvišji. Posledično so tudi kapi najpogostejše zjutraj. Zaradi vseh sprememb se spreminjajo tudi naše psihofizične sposobnosti.

Dobro je raziskan hormon melatonin, ki je pozitiven dejavnik v imunskem sistemu. Izloča se proti jutru, ko je še noč, a se ob dnevni svetlobi njegovo izločanje ustavi. Koncentracija melatonina se torej čez noč poviša, da se lahko čez dan uporablja.

Pomanjkanje melatonina lahko povzroči napake v prepisovanju dnk, to pa posledično lahko vodi v nastanek rakavih celic. Melatonin povzroči rahlo širjenje žil in s tem oddajanje toplote, deluje antioksidativno in je primer koristne molekule. Že vrsto let je dosegljiv tudi v obliki tablet in ga, kadar je potrebno, predpiše zdravnik.

Poleg zdravega spanja je treba poskrbeti za dovolj počitka nasploh, kar pomeni, da moramo znati »odpihniti iz glave« težke misli. K temu pripomorejo razne umiritvene vaje, kot je vsakodnevno pravilno dihanje, prijeten pogovor in sproščeno druženje za vikend oz. v času dopusta.

Koliko spanja pravzaprav potrebujemo?

Količina spanja je odvisna od naših potreb, med drugim tudi od naše starosti.

Dojenčki navadno potrebujejo 16 ur spanja na dan, najstniki pa v povprečju 9 ur. Za večino odraslih je med 7 in 8 ur spanja na noč ravno prav, čeprav obstajajo tudi izjeme. Nekateri imajo npr. dovolj le 5 ur, spet drugim ni dovolj niti 10 ur spanja. Ženske v prvem trimesečju nosečnosti pogosto potrebujejo več spanja kot običajno. Količina potrebnega spanca je odvisna tudi od tega, če smo v preteklih dneh spali premalo.

Če prepogosto spimo premalo, se to sčasoma začne odražati na našem presojanju, odzivnem času in drugih funkcijah.

Starejši ljudje imajo bolj rahel spanec, čeprav potrebujejo enako količino spanca kot vsi drugi odrasli. Približno polovica ljudi, starejših od 65 let, ima pogoste težave s spanjem, kot je nespečnost, čas globokega spanja pa se zelo skrajša. Te spremembe so lahko normalen del staranja, lahko pa nakazujejo na različne zdravstvene težave.

Dovolj spanja tako pomeni boljše telesno in duševno zdravje zdravje, več energije, poleg tega pa si tako tudi podaljšujemo življenje. Zato je vredno poskrbeti za dovolj kakovostnega nočnega počitka.